Na svetu poznamo približno 20.000 različnih čebeljih vrst, v Evropi jih je od tega domačih približno 700. Vsaka vrsta ima svoje specifične lastnosti, ki jih je razvila na podlagi okolja, v katerem živi. Med sabo se razlikujejo po morfoloških in bioloških lastnostih.


Iz rodu Apis danes poznamo šest različnih čebeljih vrst:

  • mala čebela Apis florea
  • orjaška čebela Apis dorsata
  • vzhodna (indijska, kitajska) čebela Apis cerana ali A. indica
  • medonosna čebela Apis mellifera
  • Apis andreniformis
  • rdeča čebela z Bornea Apis koschevnikovi

Nekaj najpomembnejših medonosnih čebel:

 

KRANJSKA SIVKA (Apis mellifera carnica)

Ime je dobila po deželi kranjski, ker najbolj tipično kranjsko čebelo najdemo na Zgornjem Kranjskem in na Štajerskem ter Koroškem. Večina tujih čebelarjev ne ve, kje je Zgornja Kranjska, je pa zelo pomembno dejstvo, da je Slovenija izvirno območje v svetu priznane in cenjene kranjske sivke. Kranjska sivka je najbolj razširjena na območju Balkana, v novejšem času pa se je zaradi svojih dobrih lastnosti razširila tudi po celotnem svetu.

MORFOLOŠKE LASTNOSTI: Hitin je temne barve, med hitinom ima obročke sivih dlačic. Je čebela z izrazitim dolgim rilčkom in rjavkastimi dlačicami na oprsju.

BIOLOŠKE LASTNOSTI: Glavna odlika čebele pa je njena mirnost, nekateri jo celo poimenujejo damska čebela. Druge značilnosti, ki pa jo še odlikujejo, so delavnost, dolgoživost, izkoriščanje paše, dobro prezimovanje in skromna poraba zimskih zalog hrane-medu.

 

TEMNA ČEBELA (Apis mellifera mellifera)

Avtohtona je v osrednji Rusiji in severno od Alp, od tam se je razširila po celotni Evropi in vse do Tihega oceana. V današnjem času jo je v veliki meri nadomestila kranjska sivka, zaradi svojih boljših lastnosti.

MORFOLOŠKE LASTNOSTI: Je precej velika v primerjavi z drugimi, ampak ima zelo kratek rilček. Ima zelo temen hitin in rjave dlačice.

BIOLOŠKE LASTNOSTI: Prezimuje v močnih družinah in z majhnimi izgubami, je edina zmožna preživeti dolge mrzle zime v severovzhodni Evropi. Po značaju je zelo nemirna in napadalna vrsta.

 

 

ITALIJANSKA ČEBELA (Apis mellifera ligustica)

Se je razvila na Apeninskem polotoku. Je razširjena na območju Sredozemlja in v drugih toplih krajih.

MORFOLOŠKE LASTNOSTI: Je manjša od temne čebele, ampak ima precej dolg rilček. Ima svetel hitin in rumene obročke. Dlačice na oprsju so rumenkaste barve.

BIOLOŠKE LASTNOSTI: Na satju je mirna, matica zalega do pozne jeseni, v ugodnem vremenu tudi pozimi. Slabo prenaša hladno zimo, prezimuje v močnih družinah in v tem času porabi veliko hrane.

 

KAVKAŠKA ČEBELA (Apis mellifera caucasia)

Njena domovina je Gruzija in osrednji Kavkaz.

MORFOLOŠKE LASTNOSTI: Je zelo podobna kranjski sivki, ampak je manjša.

BIOLOŠKE LASTNOSTI: Na satju so mirne in niso napadalne. Slabo prenašajo mraz in zato ob hudem mrazu slabo prezimijo. Ima umirjen spomladanski razvoj, poleti razvije močne družine in močne tudi prezimijo.